Uporaba stisnjenega zraka na gradbišču

Peskanje s peskom, se pogosto uporablja v gradbeništvu za spremembo videza ali stanja površine – na primer za odstranjevanje grafitov ali pripravo površine za nadaljnje postopke, na primer barvanje. 

Pri postopku je uporabljen stisnjen zrak z majhnimi abrazivnimi delci, ki so pod visokimi hitrostmi skozi šobo izpihani na obdelovalno površino. Sila ponavljajočih udarcev odstranjuje neželeni material, na primer barvo ali rjo in poskrbi za enakomerne rezultate. 

Za postopek je zahtevana neprekinjen dovod hladnega stisnjenega zraka brez kondenzata in tehnično brez olja: Vlaga v stisnjenem zraku lahko poslabša delovanje sistema, medtem ko lahko olje onesnaži površino peskanja. Poleg tega je visoka kakovost rezultatov peskanja v veliki meri odvisna od tega, ali kompresor vedno izpolnjuje zahteve glede tlaka in dobavne količine v peskalno napravo. To vpliva na silo, s katero delci zapustijo šobo, in s tem na doslednost rezultatov in splošno produktivnost.

Peskanje s peskom se uporablja tudi v številnih drugih panogah za čiščenje in pripravo površin.

Ko so abrazivni postopki preveč agresivni, pride na vrsto peskanje s suhim ledom. Ta neabrazivni in nekorozivni postopek se v gradbeništvu prednostno uporablja pri restavratorskih in sanacijskih projektih, npr. objektih pod spomeniškim varstvom, pri odstranjevanju spor plesni ali posledic požarov. 

Pri peskanju s suhim ledom se kot čistilno sredstvo uporabljajo majhni peleti suhega ledu. Čeprav je postopek zelo podoben običajnemu peskanju s peskom, so zahteve po stisnjenem zraku drugačne. Pri peskanju s suhim ledom je običajno potreben višji tlak, priprava stisnjenega zraka pa je obvezna za nekatere vrste peskanja s suhim ledom, na primer za aplikacije na drugih področjih, med katerimi so prehrambena industrija in industrija pijač. 

Peskanje s suhim ledom se uporablja tudi v številnih drugih panogah za čiščenje in pripravo površin.

Med obnovami je za odstranjevanje vinilnih oblog, ploščic ali celo betona pnevmatskim izpihovalnikom in dletom za beton dovajan stisnjen zrak. 

Pnevmatski izpihovalniki so praviloma namenjeni odstranjevanju vinilnih talnih oblog, prilepljenih na betonska tla. Po izrezu manjše luknje v vinilno talno oblogo vstavite pnevmatski izpihovalnik in vpihnite stisnjen zrak. Tlak sprosti vinil in ga tako loči od lepila, tako da ga je mogoče hitro in enostavno odstraniti z betonskih tal. Pnevmatski izpihovalniki praviloma potrebujejo visok pretok zraka. 

Pnevmatska dleta so uporabljana za odstranjevanje ploščic, ostankov lepila ali betona. Stisnjen zrak pri tem poganja premikanje dleta in omogoča hitro in ponavljajočo obdelavo površine. 

Za obe orodji velja naslednje: Kompresor mora neprekinjeno dovajati potrebno količino in tlak zraka – še posebej pri dolgotrajnejših aplikacijah, na primer uporabi pnevmatskih dlet.

Pnevmatska orodja za brušenje in poliranje delujejo s stisnjenim zrakom. Ta visokozmogljiva orodja v pomoč pri brušenju, glajenju ali poliranju različnih površin v gradbeništvu, na primer za brušenje estrihov ali glajenje suhomontažnih sten. 

Zahteve po stisnjenem zraku je mogoče prilagajati raznolikosti uporabljenih pripomočkov za brušenje. Kompresor mora zato izpolnjevati številne zahteve po stisnjenem zraku. Za pnevmatske brusilnike je običajno potreben čist in suh stisnjen zrak.

Tlak (bar/psi) določa silo udarcev peskalnega sredstva. Višji tlak kompresorja skrbi za večji prenos kinetične energije na peskalno sredstvo, kar poveča učinkovitost procesa peskanja. V tlačnem krogotoku lahko kljub temu prihaja so izgub tlaka, zato je pomembno, da optimirate nastavitve kompresorja in tako ohranite zadosten tlak na šobi. 

Prostorninski tok (izmerjen v m³/min, cfm ali l/s) označuje količino stisnjenega zraka, ki je na voljo za prenos abrazivnih delcev. Nezadostna dobavna količina lahko povzroči padec tlaka, kar povzroči nižjo hitrost peskalnega sredstva in neenakomerno pripravo obdelovalne površine. Vedno morate zagotoviti, da vaš kompresor zadostuje za zagotavljanje zahtevane dobavne količine, potrebne za velikost šobe in peskalni sistem. 

Tlak in prostorninski tok morata biti uravnotežena – premajhna dobavna količina ne more ohranjati tlaka, premajhen zračni tlak pa oslabi silo udarca.

Na učinkovitost kompresorja močno vpliva zasnova sistema peskalne enote, zlasti velikost in stanje šob. Primerno dimenzioniran kompresor mora dovajati zadosten prostorninski tok (m³/min, cfm ali l/s) za pokrivanje porabe zraka šobe in sočasno vzdrževanje priporočenega tlaka na šobi, praviloma med 6,2 in 8,6 bari (n)/90 in 125 psi (n). 

Večje šobe zahtevajo večji prostorninski tok. Ker pa se te šobe sčasoma obrabijo, se njihova odprtina veča, kar zahteva večji pretok zraka. Če kompresor ni ustrezno dimenzioniran, se učinkovitost zmanjša zaradi prekomerne porabe energije ali nezadostne dobavne količine. Nizek tlak lahko pomeni tudi nezadosten prostorninski tok, ki ga pogosto povzročijo obraba šobe, puščanje sistema ali dodatni porabniki zraka. Enostaven dvig tlaka ne more odpraviti nezadostne dobavne količine. 

Za optimalno učinkovitost kompresorja je pomembna redna kontrola in zamenjava obrabljenih šob. V nasprotnem primeru bo morda treba vgraditi večji kompresor (skupaj s sušilniki, filtri in cevmi), kar povzroči višje stroške za gorivo ali elektriko. Z vzdrževanjem šob in preprečevanjem nepotrebne izgube stisnjenega zraka lahko ohranjate učinkovitost peskalne enote, ne da bi preobremenili kompresor.

Vlaga v stisnjenem zraku ali prekomerna vsebnost olja lahko zamaši vod in zniža moč peskalnega curka. 

KAESER zato ponuja paket za pripravo stisnjenega zraka System A. Ta skrbi za dobavo hladnega stisnjenega zraka brez vsebnosti kondenzata, ki preprečuje to težavo, še posebej v vlažnih okoljih. Če je za peskalno šobo potreben stisnjen zrak brez olja, KAESER kot drugo možnost ponuja paket za pripravo stisnjenega zraka System F. Ta paket združuje naknadni hladilnik stisnjenega zraka, centrifugalni ločevalnik in filtriranje hladnega stisnjenega zraka brez kondenzata, brez umazanije.

Prostorninski tok sesanja označuje količino zraka, ki ga lahko kompresor vsesa pri atmosferskem toku. Prostorninski tok (FAD) je dejanski stisnjen zrak, ki ga je mogoče izkoristiti pri zahtevanem tlaku, ki je na izhodnem priključku na voljo po komprimiranju. Oba sta izražena na časovno enoto. 

Ko je zrak stisnjen, je dejanski razpoložljivi prostorninski tok vedno nižji od vsesane prostornine. Če se torej za dimenzioniranje kompresorja za orodja na stisnjen zrak uporablja vsesano prostornino in ne prostorninskega toka, lahko to povzroči prenizko oceno količine dovajanja. Zagotavljanje pravilnega prostorninskega toka pri zahtevanem tlaku je ključnega pomena za varno in pravilno delovanje posameznih orodij.